Pozdravljeni!
Če ste bili že kdaj pri nas, ste verjetno opazili, da je naša šola majhna, a ima veliko srce.
Svoj košček k mozaiku prijetnega počutja tako dodaja tudi svetovalna služba.
Poskrbimo za animacijo učencev pred poukom, smo na voljo vsem učencem, vskočimo, če kdo potrebuje pomoč, na hitro ponudimo kakšno spodbudno besedo, zanimive delavnice za naše učence, mediacijo v primeru konflikta med učenci, sodelujemo pa tudi z vodstvom, zaposlenimi in drugimi institucijami.
Skrb za telesno in duševno zdravje učencev postavljamo na prvo mesto.
Naš vsakdan pa poleg podpore učencem sestavljajo tudi druge zadolžitve:
NA VOLJO SVA VAM:
Kaja Horvat, pedagoginja: 051 645 533
kaja.horvat@2os-zalec.si
Anja Jularić, psihologinja: 040 742 224
Mamica našega učenca je napisala zanimivo in uporabno knjigo o psičku z avtizmom. Oglejte si več (klik).
Šolska svetovalna služba želi z vami deliti razmišljanje psihologinje Mire Brinar z OŠ Vransko.
ČUTIM TESNOBO. KAJ SEDAJ?
V času, ko moramo biti predvsem doma, živijo družine tesno skupaj, kot že dolgo ne. Med člani lahko pride do napetosti, prepirov, izbruhov jeze. Negotova zdravstvena in ekonomska situacija sta še dodatni oteževalni dejavnik našega počutja.
Kaj lahko naredimo, da se bomo počutili bolje, da bomo osmislili današnji način življenja?
Za razliko od strahu, ki je odziv na konkretno nevarnost (npr.: bojim se sosedovega psa), je tesnoba odziv na situacijo, na katero nimamo vpliva, čutimo pa jo kot ogrožujočo.
Kako jo čutimo? Lahko kot močnejše bitje srca, težko dihanje, v prsih nas stiska, čutimo nemir, slabo koncentracijo, težave s spominom, razbijanjem v glavi, potnimi rokami, slabostjo, utrujenostjo, napetostjo v mišicah, razdražljivost. Nekateri »zmrznejo« in se niso sposobni odzivati na zahteve vsakdanjega življenja. Ne ustrašite se teh odzivov, so čisto normalni. Temu rečemo tesnoba. Nimamo je radi, saj življenje z njo ni prijetno. Ko pa pride, se soočimo z njo in si pomagajmo. Kako?
Koronavirus ni viden, ni slišen, ne moremo ga otipati, pa vendar je tu. To povzroča nelagodje. Ne občutimo ga, dokler ne prodre v naše telo skozi sluznico nosu, ust, skozi oči. Tudi morebitne rane na koži olajšajo vdor virusa. Kot pa že vemo, si resnično lahko pomagamo sami s preventivnimi ukrepi, kar je v tej situaciji zelo pomembno in osmisli naše ravnanje. Ko v nečem vidimo smisel, nam že to pomaga proti tesnobi in nelagodju. Zato: umivajmo roke temeljito, razkužujmo, čistimo in prezračujmo stanovanja, kašljajmo, kihajmo v rokav ali robec, ki ga takoj odvržemo v smeti, ne dotikajmo se obraza, vem, to bo težko, ozavestimo dotike in jih preprečujmo. Ostanimo razdruženi. Ob izvajanju preventivnih ukrepov bomo imeli boljši občutek nadzora nad situacijo in večji občutek varnosti.
Kaj še početi? To, kar pomirja:
- obdelujmo vrtove, pospravimo omare,…, starši vključite tudi otroke,
- ukvarjajmo se s hobiji, berimo knjige, elektronska izposoja je možna na biblos.si,
- glejmo filme, dokumentarne TV oddaje, otroci oddajo Izodrom, ki je vsak dan dopoldne po oddaji Dobro jutro,
- pripovedujmo si šale,
- poslušajmo glasbo,
- igrajmo na glasbila,
- plešimo,
- starši, igrajmo se z otroki,
- igrajmo se s hišnimi ljubljenčki,
- skuhajmo kaj novega, pecimo peciva, kruh, otroci izkažite se tudi vi,
- vnuki, pokličite svoje dedke in babice, da jim ne bo dolgčas,
- pojdimo na sprehod, rekreirajmo se sami ali z ožjimi družinskimi člani, saj živimo tik ob gozdovih, travnikih in poljih, izkoristimo to,
- naredimo in organizirajmo si dnevno rutino: kdaj vstati, se učiti, pospravljati, se gibati,…
- informirajmo se, pa ne preveč, dovolj je 1- 2x dnevno prisluhniti poročilom.
Dragi otroci!
Poleg vsega naštetega, (seveda vsi ne boste počeli vsega, saj ni mišljeno tako), pa ohranjajte vsak dan stik s šolo, svojimi učitelji in učno snovjo. Učenje naj bo del dnevne rutine, najbolje, da določite ure, ko se boste učili. Učenje na daljavo je za vas in vaše starše velik izziv. Prav tako za vaše učitelje. Iz te situacije bomo prišli samostojnejši, bogatejši za nove izkušnje in nova znanja.
A vidite, koliko kontrole in nadzora lahko imamo? Počnemo lahko same smiselne reči in stvari za katere sicer nimamo časa. Ostanimo zdravi, telesno in duševno.
MOJ OTROK IN TESNOBA
V času epidemije so se naša življenja postavila na glavo. Skrbi nas, da bi zboleli in kako bo potekalo naše življenje. Vso zaskrbljenost in tesnobo občutijo tudi naši otroci in jo prenesejo nase.
Tukaj najdete nekaj znakov tesnobe, ki se lahko pojavijo pri otroku:
PPT 1 (ZNAKI TESNOBE PRI OTROKU) ZNAKI TESNOBE PRI OTROKU
Nekaj napotkov, kako otroku pomagati:
PPT 2 POMOČ OTROKU S TESNOBO
Zgodbica za najmlajše, ki vam lahko pomaga pri pogovoru:
PPT 3 (ZGODBICA NA NAJMLAJŠE) ZGODBA O KONJIČKU BINETU